Konjičani smo danes deležni pestrega kulturnega življenja, ki je povezano z gradnjo Kulturnega doma. Po drugi svetovni vojni se je pred izgradnjo Kulturnega doma kulturno življenje odvijalo v tako imenovanem mladinskem domu; v stavbi, kjer je danes Konjičanka. Začetki segajo v povojno obdobje, v leto 1947, ko so z obsežnimi udarniškimi deli začeli graditi tako imenovan Zadružni dom. Z gradnjo so začeli na mestu, kjer danes stoji Kulturni dom. Preden so z deli začeli, je bilo potrebno porušiti nekaj starih objektov, in sicer Lavričevo skladišče ter gospodarsko poslopje, ki je spadalo k Sutterjevi gostilni. Do gradbišča Zadružnega doma je bila speljana ozkotirna železniška proga Konjice – Zreče. Kmalu po začetku del so si glede Zadružnega doma premislili, saj Konjice niso imele primernega »hrama kulture«, zato so načrte preusmerili v gradnjo Kulturnega doma.

Tako kot za mnoge javne gradnje v povojnem obdobju, je bilo tudi za Kulturni dom značilno udarniško delo. Pri delih in gradbenem materialu ter opremi so pomagali mnogi obrtniki, podjetja in Konjičani z udarnim delom.

Naj omenimo še zanimivost, da je opeka, ki so jo pozimi leta 1949 pripeljali iz Kikinde, na strehi Kulturnega doma vzdržala do zadnje toče v avgustu, leta 2004.

Odprtje Kulturnega doma so Konjičani navdušeno pozdravili 29. novembra 1952. Ob tej priložnosti so odigrali predstavo »Iz življenja jeseniških železarjev«, v kateri so nastopili konjiški amaterski igralci.

Dom kulture v Slovenskih Konjicah je dobil današnjo podobo v 80. letih prejšnjega stoletja, ko so se s pomočjo konjiških podjetij lotili temeljite obnove.

Do osemdesetih let je za delovanje skrbela občina, po obnovi pa je organizacijo kulturnega življenja in knjižnico prevzela Delavska univerza, ki se je kasneje preimenovala v Svetovalno-izobraževalni center. Ob tem sta v Kulturnem domu delovala in organizirala kulturno življenje tudi ZKO, kasneje ZKPO ter Kulturna skupnost. Leta 1999 pa je bil ustanovljen Zavod za kulturo, danes Center za kulturne prireditve.

 

je osrednja knjižnica za območje občin Slovenske Konjice, Zreče in Vitanje, ki skupaj zajemajo okoli 23.200 prebivalcev. Ima tri enote: Zreče, Loče in Vitanje.

Začetki delovanja knjižnice v Slovenskih Konjicah segajo že v obdobje pred vojno in se nadaljujejo v povojno obdobje, ko je knjižnica delovala pod okriljem prosvetnega društva s prostovoljci.
Uradno je bila ustanovljena 1962 leta z odlokom Skupščine občine Slovenske Konjice kot samostojna kulturna ustanova.
Leta 1978 sta v knjižnici začeli delati dve redno zaposleni strokovni delavki. Poleg izposoje knjig so se pričele izvajati tudi dodatne dejavnosti knjižnice kot so ure pravljic za otroke, plesne vaje, literarni večeri za odrasle in druge prireditve.
Leta 1982 je knjižnica zaradi premalo zaposlenih izgubila samostojnost in se priključila h takratni Delavski univerzi, v sklopu katere je ostala vse do leta 2000, ko se je vključila v novo ustanovljen Zavod za kulturo. Leta 2003 je knjižnica dobila prizidek in s tem nove, dodatne  prostore.
V skladu z zakonom o knjižničarstvu se je leta 2004 Zavod za kulturo preoblikoval v javni zavod Splošna knjižnica Slovenske Konjice, z notranjima organizacijskima enotama Centrom za kulturne prireditve in Turistično informacijskim centrom.
Danes je Splošna knjižnica Slovenske Konjice osrednja knjižnica za območje občin Slovenske Konjice, Zreče in Vitanje, ki skupaj zajemajo okoli 23.200 prebivalcev. Ima tri krajevne enote Zreče, Loče in Vitanje.
Knjižnica in njene enote predstavljajo informacijsko, izobraževalno, socialno in kulturno stičišče prebivalcev v našem okolju. S svojo ponudbo in številnimi obknjižničnimi dejavnostmi širi znanje, izobrazbo in bralno kulturo ter nudi razvedrilo, raziskovanje, ustvarjalnost in informacije vsem kategorijam prebivalcev.

 

 

Center za kulturne prireditve je bil ustanovljen konec leta 1999 in sicer kot Zavod za kulturo. V začetku leta 2000 je vodenje prevzela mag. Renata Klančnik. Ko se je Zavod za kulturo leta 2004 preoblikoval v javni zavod Splošna knjižnica Slovenske Konjice, je v sklopu zavoda zaživel Center za kulturne prireditve (CKP). CKP skrbi za kulturni utrip v občini, organizira različne proslave in slavnostna obeležja ter druge kulturne dogodke, organizira koncerte v dvorani Kulturnega doma, v Žički kartuziji, občasno na Starem gradu in v Starem trgu, gledališke predstave tako za izven, kot odrasli in otroški abonma, kino, razstave, tradicionalne prireditve kot so Jurjevanje, Naznanitev trgatve in Martinovanje, prednovoletne Zgodbe iz izložb za najmlajše, Silvestrovanje, skrbi pa tudi za financiranje kulturnih društev v občini. CKP skrbi tudi za obnovo in oživljanje Žičke kartuzije, Starega gradu, upravlja pa tudi z Mestno galerijo Riemer in Kulturnim domom Loče.

O pestrosti kulturnega dogajanja pove podatek, da smo v prvi polovici letošnjega leta organizirali 178 dogodkov v skupnem trajanju preko 600 ur (filmske predstave niso upoštevane).

 

 

Leta 2008 je bila v zavodu organizirana druga notranja organizacijska enota in sicer Turistično-informacijski  center (v nadaljevanju TIC).

Poslanstvo TIC-a je strokovno koordiniranje turističnih aktivnosti v občini Slovenske Konjice ter usklajeno in sistematično pospeševanje razvoja turistične dejavnosti.

Ena izmed ključnih nalog TIC-a je, da v občini nastopa kot povezovalni člen med vsemi turističnimi ponudniki, jih združuje, povezuje in aktivno vključuje v lokalno in širše dogajanje. Zavzema se za skupno turistično promocijo, v sodelovanju z ostalimi akterji pripravlja atraktivno turistično ponudbo ter trži doživetja na Konjiškem. Podaja in pripravlja tudi strateške predloge in vizijo razvoja turizma na Konjiškem ter je glasnik sprememb, ki bi jih bilo smiselno uvesti. Sodeluje pri organizaciji in izvedbi kulturno-turističnih prireditev ter je v prvi vrsti informacijski center, kjer lahko ljudje pridobijo številne informacije o dogajanju, ponudbi in ostalih zanimivostih Konjiškega.

 

Danes je v Javnem zavodu Splošna knjižnica zaposleno 17 uslužbencev.