ZAVOD ZA KULTURO, DELAVSKI DOM TRBOVLJE
Zavod za kulturo Delavski dom Trbovlje je javni zavod, ki deluje na področju kulture. Zavod kot javna služba opravlja naslednje dejavnosti: obratuje z objektom za kulturne prireditve in druge razvedrilne dejavnosti, oddaja lastne nepremičnine v najem, izvaja kinematografsko dejavnost in izvaja računovodske in knjigovodske storitve. Zavod razpolaga z naslednjimi prostori: kinodvorano, gledališko dvorano, zgornjo in spodnjo avlo, galerijo in mali dvorani ( predavalnica in Slavčkova soba).
Zgodovina doma
Delavski dom Trbovlje je prav gotovo ena najbolj opaznih, zanimivih, mogočnih in lepih zgradb v mestu samem, Zasavju in Sloveniji. Dolga leta je bila tudi edina, ki je različnim skupinam umetnikov nudila takšne možnosti, kot jih ni nobena druga na slovenskem, zato je tudi razumljivo, da je vsem, ki so kadarkoli ustvarjali ali poustvarjali v njej, ostala v dobrem in prijetnem spominu in da se vanjo radi vračajo, pa naj so ali izvajalci ali obiskovalci.
Delavski dom Trbovlje je prav gotovo ena najbolj opaznih, zanimivih, mogočnih in lepih zgradb v mestu samem, Zasavju in Sloveniji. Dolga leta je bila tudi edina, ki je različnim skupinam umetnikov nudila takšne možnosti, kot jih ni nobena druga na slovenskem, zato je tudi razumljivo, da je vsem, ki so kadarkoli ustvarjali ali poustvarjali v njej, ostala v dobrem in prijetnem spominu in da se vanjo radi vračajo, pa naj so ali izvajalci ali obiskovalci.
Nastala je v predtelevizijskih časih, zato je v njej veliko prostora, na odru, v zaodrju, v obeh velikih dvoranah, v predavalnici in kadilnici, v kleti, v kletnih in pomožnih prostorih, v predverjih, pa še pred stavbo samo in za njo. V zgornje predverje gre z lahkoto petsto zabave željnih. Sodoben kino premore 356 sedežev. Glavna gledališka dvorana pa 434 sedežev.
Kljub svoji razsežnosti je z okoljem usklajena in je ravno prav skrita med obe glavni trbovljeski ulici in staro rudarsko naselje Njiva ter odprta proti trbovljeskem centru. Do nje je lahko priti in ni ga Trbovlječana ne Zasavčana, ki bi popotniku ne znal razložiti, kje je delavski dom, da je na pročelju imeniten mozaik Marija Preglja in pred njim skulpture Stojana Batiča in da bo danes tam prav gotovo kaj zanimivega.
Zgodovina
Leta 1903 so delavci pod vodstvom Jožefa Rinalda ustanovili svoj kozum. Nameščen je bil v Šuntajsovi hiši v spodnjem delu Petelinove vasi. Kmalu so ga morali zapreti, ker Rinaldo ni mogel plačati dveh vagonov moke. Zanj se je zavzel Ignac Sitter, med somišljeniki je zbral potreben denar, ga položil na sodišču in s tem dosegel, da so konzum lahko spet odprli. Po tem dogodku so delavci sklenili, da si zgrade svoj Delavski dom. Prva denarna podlaga zanj je bila vsota 5000 kron, ki jo je imel konzum v hranilnici.
Od Petra Groblerja so leta 1909 kupili stavbno parcelo, ki je nekoč pripadala Pavšarjevi kmetiji. V zemljiški knjigi so stvabno parcelo vpisali na imena: Ignacij Sitter, Franc Gradišek, Andrej Bravec in Janez Jeretin. Leta 1914 je bila posest prepisana na naslov Stavbne in gostilničarske zadruge Delavski dom. Poslopje je bilo zgrajeno leta 1910 (Loke 287). V domu so bili trgovina, gostilna in društveni prostori. Leta 1920 so mu prizidali dvorano za prireditve.
Leta 1954 so ga podrli, ker so pod njim gradili nov Delavski dom (otvoritev je bila 29.11.1956). Temu sta se poleg starega Delavskega doma morali umakniti tudi Povšetova gostilna in Zdolškova hiša. V Delavskem domu so bile od vsega začetka tudi druge dejavnosti:
– glasbena šola Trbovlje
– Revirska delavska univerza
– Radio Trbovlje
– sedež društev Svoboda center
– …
| Naziv ustanove | ZAVOD ZA KULTURO, DELAVSKI DOM TRBOVLJE |
|---|---|
| Naslov | Trg svobode 11A, 1420 TRBOVLJE |
| Telefonska številka | 03 56 33 490; 041 882 446, 03 56 33 481 |
| Faks | 03 562 10 79 |
| Spletna stran | http://www.dd-trbovlje.si |
| E-pošta | ddt@siol.net |
| Odgovorna oseba | Zoran Pozanič, ak. kip., direktor |
| Dvorana | GLEDALIŠKA DVORANA Ima 434 udobnih sedežev in 50 stojišč ob zadnji steni. Njen oder je vrtljiv in ima krožno ploščo (premer 16 m). |
|---|---|
| Oder | Most je širok 12 m in visok 6 m |
| Likovna galerija | Likovna galerija V Likovni galeriji se organizirajo razstave likovnih, kiparskih in drugih izdelkov. Galerija s 120 tekočimi metri razstavnih površin je primerno svetlobno opremljena s premičnimi stropnimi reflektorji. Na voljo je več panojev za obe� |
| Razno | Spodnja (vhodna) avla ali veža, v kateri je nameščen garderobni pult, blagajna, bife in sanitarije. S širokim stopniščem je povezana z ostalimi prostori. Prostor je mogoče prilagoditi v razstavni ali sejemsko prodajni prostor, v njem se lahko izved |
